Minil je prvi teden priprav na ultramaraton. Jap odločil sem se. Treba bo poskusiti, če sem iz pravega testa. Čez malo manj kot eno leto bom upam, da stal (če bom seveda pripravljen), kot gladiator v areni, na štartu dirke Velebit Ultramaraton Trail 50. Gre torej za precej zanimivo izkušnjo v kateri človek preteče reci, piši in beri 50 km. Gre za tek, ki se dejansko odvija na Velebitu. Se pravi tečeš po tleh, ki jih v Sloveniji ne moreš prakticirati. Štartaš ob uri, ko normalni ljudje še spijo (ob 5:00) in do cilja se moraš pricjaziti do 21:00 ure zvečer. Se pravi imaš na voljo 16 ur. V tem času moraš prečkati 14 kontrolnih točk.
No in to norost sem se odločil, da preizkusim še jaz. Ne razumem zakaj bi bil normalen, če pa sem lahko precej ubrisan. Ampak gre za svojevrsten izziv na katerega se bo potrebno pošteno pripraviti.
Na to norost greva s kolegom. Skupaj greva teči. Vsak od naju se je odločil za svoje priprave. Jaz sem začel tako, da tečem v večini le še hribe oziroma višinske metre in jih postopoma (enkrat na teden) podaljšujem. In potem spet en teden drajsam to razdaljo, ki jo počasi podaljšujem. Pri tem seveda ni usmiljenja in ni pešačenja (razen v res en hud klanec). Na teden torej podaljšam progo za vsaj 2 km. In tako bo naslednjih kar nekaj tednov/mesecev, dokler ne bom imel občutka in seveda tudi, da noge pokažejo, da sem vsaj približno pripravljen. V tem času bo potrebno prebrati tudi nekaj ustrezne literatura, da se izobrazim kaj me čaka na tej preizkušnji. In se hkrati pogovarjati z ultramaratonci, ki so to že pretekli. Nekaj jih že poznam, nekaj pa jih še bom.
Ta progica ima cca 3450 višinskih metrov. To po mojem mnenju ne bi smel biti tak problem. Bolj me skrbijo tla… Ampak do tja še pridemo…
In zakaj mislim, da mi bo uspelo? Ker to enostavno hočem. Če si nekaj zadam in v to seveda verjamem, pomeni, da bom to speljal.
No kolega pa je štartal malo drugače. Začel je s hrano in neko psihološko rečjo, kjer bo z mislimi vplival na spremembo svojih celic. Ok. Pogovarjala sva se po telefonu in nisem ga razumel prav nič.
Se bo treba zmenit, da narediva enkrat mesečno skupen trening, da se vidi napredek, hkrati pa s tem pridobiva motivacija.
Torej včeraj sem zaključil prvi teden priprav. Zadnji teden sem pretekel 31,66 km in pri tem naredil 1334 višinskih metrov. Hkrati sem prehodil 6,19 km dolžine in ob tem opravil 576 višinskih metrov.
Nadaljeval bom po sledečem rasporedu:
Vsak drugi dan tek (minimalna povprečna dolžina prejšnjega tedna) in enkrat tedensko obisk vsaj enkrat lokalnega hribčka. Seveda se bom tega posluževal kolikor mi bo čas dopuščal. Hkrati vsak teden podaljšava za 2 km.
To hkrati ne pomeni, da ko bom prišel do neke spodobne dolžine, da bom pa potem vsak drugi dan tekel toliko in toliko km. Žal ne bo šlo. Čas ne bo dopuščal. Takrat bomo pa pričeli delati kombinacijo tekov čez teden in dalši tek čez vikend.
In še to. Danes sem se pogovarjal z “mojim” ultramarotoncem. Pravi, da je zadevo mogoče uresničiti. Da imam celo leto časa na pripravo in, da bi bilo zadevo precej mogoče izpeljati. Seveda, če bom ob tem dokaj discipliniran.
No vsekakor se bom potrudil, da ne bo težav…
In kaj mi daje vedeti, da mi bo uspelo?
– to da sem v letošnjem letu pretekel najnaj21, sežanski polmaraton po manj kot pol leta teka in 2 x 10 km teka… Govorim seveda o “regularnih” tekmah.
Še nekaj o progi:
Zemljevid teka: http://www.adventurerace.hr/download/Velebit_50_map.jpg
Pogled Google Earth: http://www.adventurerace.hr/download/Velebit_50_google.jpg
Zapis tekača, ki je to pot že premagal: http://janimarn.blogspot.com/2013/06/velebit-ultra-trail-2013.html
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar