Jap, delam v marketingu. Zdaj teče že 14 leto. V tem “fohu” sem se znašel čisto “po nesreči” in ostal. Sam verjamem, da ti je vse usojeno in da ti usoda ali pač neka reč piše življenje ter, da je tvoje življenje že vnaprej določeno. Da se sicer nekoliko na to vplivati, pa vendar le to, da nekoliko skreneš iz “ovinka” in se kasneje zopet postaviš na pravo “cesto”.
In kako gresta marketing in tek skupaj?
Odlično. Za tekača (če se imenujem za tekača), kar upam, da se lahko. Do sedaj pretekel cca 700 km v 8 mesecih. Se pravi od čistega začetka, ko nisem zmogel preteči niti 100 metrov s kar nekaj kilami viška, do danes. Po mojem kar dober rezultat ob vseh mogočih omejitvah (bolezni, služba,….).
Tek mi omogoča tisto, kar po mojem “marketingaš” nujno potrebuje. Potrebuje čas. Govorimo o času za sebe. V tem času snuje strategije, snuje takšne in drugačne načrte, v miru analizira. Tega (po mojem mnenju) ne more delati v pisarni, ne more delati doma, kjer ga marsikaj “zmoti”, niti ne more delati v avtu, ko se vozi v službo, saj ima takrat prve (ko gre v službo) in zadnje (ko gre iz službe) službene klice, ki jih ni mogel opraviti v službi. Dostikrat pa je to tudi čas za zbiranje informacij, kako je “poslovno” šel dan skozi. V smislu prodajnih rezultatov ali česa podobnega. Tečem po gozdnih poteh, po “bregu” pa tudi po cesti, ki ima bistveno manj prometa kot neka “zakotna” ljubljanska ulica. Na levi in desni pa me v večji meri obkrožajo drevesa, včasih pa celo opazim kakšno srno ali drugo gozdno žival.
Marketinški posel je hkrati tudi precej raznolik in tudi precej stresen. Marketingaš ne more brez stresa. Ves čas ga mora biti vsaj malo prisotnega. No pri meni ga je precej. Ampak o tem kdaj drugič. In tek tako sprošča. Vsaj mene. Daje mi energijo, da lahko drugi dan lažje vstanem in tudi lažje preživim dam. Hkrati se tudi fizično bolje počutim, kar je normalno, saj sem tekač.
Po drugi strani pa je tek tudi način življenja. V teku spoznavaš različne ljudi, saj smo tekači nabrani iz vseh vetrov, vseh mogočih starosti in poklicev ter izobrazb, ki jih druži le eno – ljubezen do teka. S tem si tudi nekako širiš obzorje, pridobivaš širino, kar je pri marketingašu zelo pomembno. Če nima širine, je po mojem mnenju lahko le “tehnik” marketingaš. Tukaj je po mojem mnenju dobro, da se ukvarjaš z nekim hobijem – v mojem primeru trenutno prevladuje tek, ki te vleče naprej, ki ti poleg samo službe dodaja še nekaj dodatnega, nekaj zanimivega in te hkrati s tem motivira tudi za samo delo. Seveda, če si tak človek, da se ne hodiš le gret v službo, kjer preživiš osem ur, se odštempljaš in veselo odideš domov ter si rečeš, da si preživel še en dan “tlake”.
Tek me je prisilil, da sem pričel bratu tudi kaj drugega kot zgolj strokovno marketinško literaturo. Začel sem brati različne forume, kjer me “člani” forumov učijo kako teči, kakor kombinirati delo in tek in kako biti pri tem čim boljši. Predvsem je pri tem pomembno, kako biti čim boljši. To pomeni lažji tek, brez poškodb,… če pa tekač želi pa tudi čim hitrejši, s tem, da je tukaj tako kot pri vsaki stvari, potrebuješ precej treninga in potrpežljivosti predvsem pa želje. Sam pravim, da se je potrebno prisiliti za tek v prvih desetih dneh le 3x, potem pa zadeva steče, ker se pozna prvi napredek. Ni več tistega razmišljanja zakaj ne bi šel, pač pa zakaj bi šel…
Sicer je pa podobno tudi v drugih službah in pri drugih hobijih…
Oddajte komentar