No včerajšnji post je bil… 100 km po Velebitu ja pa tudi…
Danes je bil zopet naporen dan v službi. Zjutraj kavico s prijateljico, ki je nisem videl že nekaj let. Prav res. Lahko govorimo o letih. Super jo je bilo videt. Bo treba zmanjšat na 45 km… 100 niti žena ne pusti. Pravi, da me ima preveč rada. In potem me še sprašuje, če je prav in če je v redu. Ker tole pišem ji seveda ne morem odgovarjat. Bo na 45 km. A ne Boštjan?
Je pa res, da sem se po sestanku s prijateljico dobil s kolegom (tudi kmalu poslovni partner), ki je hkrati tudi ultramaratonec. In to še bosonogi … No videl je moj včerajšnji post. Rekel ni kaj dosti, se je zgolj muzal, potem pa le izdavil, da bom moral biti priden… in veliko trenirati… No pa smo skoraj opustili to misel. Aja, pa priporočal mi je decemberski tek kot ogrevanje, spet nekih xx kilometrov. TO pa ne bo šlo zaradi moje operacije. Tko, da Boštjan. Grem s tabo, ampak jaz na 45 km, če bom našel kako dobro dušo, da bo šla z mano, če ne bom pa tam kakega slovenca prepričal (psihološko), da bova tekla skupaj. Mu bom obljubil dobro malco….
No temu je sledila živčna vojna, potem pa uresničitev kolegove prošnje… o tem bom pisal zvečer ali pa kak drug dan. Se spodobi, da prijatelj napiše prvi… in potem telefonski pogovor z GRGRGRGRGRGRGRGRG…. Matr, če ni ženska usekana?!?!? Potem pa še preverba pri raznih kolegih, ki imajo izkušnje z njo… No ženska je na obupnem glasu, ne slabem.
Potem pa vikend. JUHUHUHU… Doma sem pri družinici. Jutri pa na izlet… Komaj čakam.
Mogoče grem zvečer tečt, tko en krogec na easy…
No tolk za danes.
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar