Nedeljo sem preživel v Zagrebu. Bil sem v družbi najboljših. Ampak dobesedno. Prav nobenega pretiravanja. Dan sem preživel v družbi najboljših smučarskih skakalcev na svetu. Jap v družbi (dela) slovenske reprezentance. Robert Kranjec, Jaka Hvala, Andraž Pograjc in Matjaž Pungertar so moji novi prijatelji. Moram reči, da so me fantje res prijetno presenetili. Fantje so naravnost super. Prav nič zvezdniki, čisto navadni ljudje. Presenetila me je njihova skromnost in njihova odkritost. Pa tudi nekoliko otroška razigranost.
Skupaj smo si ogledali Zagreb. Mesto, ki ima z okolico 1 mio prebivalcev. Nedelja je bila kot nalašč za nas. Iz deževne Ljubljane smo prišli v deževni Zagrebi, kjer se je vreme dopoldne prav lepo razjasnilo…
Skupaj smo preživeli točno 19 ur. Torej točno 5 ur manj kot en cel dan. Moram reči, da sem se nasmejal njihovim šalam. In prav užival v njihovi družbi. Všeč mi je, ker delujejo kot team. Veselje mi je opazovati to zakladnico športa, kjer se fantje med seboj razumejo, si pomagajo…
Najbolj zanimivo mi je bilo, da sem imel občutek, da je Robi kot njihov “ati”. Jap fantje so mladi. Od 20 do 22 let, le Robi “štrli” s svojo starostjo. Pa se mu sploh ne pozna. Vidi pa se nekoliko več izkušenosti in zrelosti. In fantje ga spoštujejo. Saj vsi spoštujejo drug drugega, da ne bo pomote. Ampak vseeno rad deli svoje izkušnje z njimi. Tudi poskrbi za njih, da se rešijo morebitne zadrege.
V Zagrebu pa sem doživel še en šok. Namreč ko smo hodili po Zagrebu smo šli na neko stolpnico na razgledni stolp. Tam pa hrvat, ki je govoril dokaj tekoče slovensko. Prisedel je… Seveda sem se pohvalil, da sem v eminentni družbi. Tudi on je užival ko se je lahko pogovarjal z njimi. Častil nas je celo jabolčni sok, čeprav bi meni bolj pasalo kako Ožujsko ali pa Karlovačko, samo nisem mogel. V družbi športnikov mi je bilo kar malo nerodno (no precej), če bi sam pil pivo, oni pa sok… Tako da sem bil na soku in se počutil kot del njih.
Zakaj, kako, kje… več nekoliko kasneje…
Hotel "Na kljuki" 
Oddajte komentar