Ja ta teden je bil res nor. V pravem pomenu besede. Eno samo tekanje in sestankovanje. Sicer to ni nič novega. V četrtek pa je teden doživel “grand finale”. Začelo se je že dokaj zjutraj.
Sestanek ob 9:00. Vedel sem, da ga bo konec ob 10:00. Dober začetek a ne? Da začneš in veš kdaj končaš. Vsekakor pa pomemben sestanek za celo naslednje leto. In na sestanku se je zgodilo to kar se je moralo zgoditi. Moram biti še skrivnosten… Pač to je bil eden dogovorov tega sestanka. In potem čez cel dan eno letanje in pisanje mailov, pa prezentacij, pa… skratka polno vsega.
In potem popoldan obisk Ruskega centra znanosti in kulture, kjer sem bil gost direktorja g. Rifat Kadyrovič PATEEVa. Najprej simpatičen pogovor. Gospod Pateev je res super človek. Pogovarjala sva se o Sloveniji in o Afriki, kjer je gospod preživel precejšen del svojega življenja. Gospod govori tekoče svahili in res dobro pozna Afriko. Pogovarjala sva se tudi o ruski kulturi.
Res zanimiv možak. V bistvu me je res močno navdušil. Vsekakor je gospod največji steber ruske kulture v Sloveniji. V svojem delu res uživa. Prav videti je. Moram reči, da sem bil prav prijetno presenečen. In potem še ogled ruskega centra. Vov kakšna stavba in kakšna knjižnica. Najbolj me je pa “sezulo”, ko sem ugotovil, da gospod izredno dobro pozna slovensko kulturo. Predstavil mi je tudi prvega slovenca, ki se je ukvarjal s prevajanje iz Ruščine v Slovenščino in obratno g. Martina Matvejeviča Hostnika. Gospod je naredil prvi rusko – slovenski slovar, med drugim pa je prevedel tudi Martina Krpana v ruščino.
Potem pa je sledila predstavitev Ruskega centra. Kaj vse se skriva v tej stavbi… Seveda slika predsednika Rusije ni manjkala. Ogledal sem si njihovo knjižnico – noro navdušen. V knjižnici sva se pogovarjala o slovenskih filmih (Vesna, Kekec,…), pogledala predavalnice,… Najbolj pa me je presunila terasa.
Za zaključek pa ogled slikarske razstave ruske slikarke. No o kakovosti njenih slik bi se dalo pogovarjati. Malo zoprno je bilo le, da sem razumel le nekaj besed iz njenega govora… Omenjala je boga, življenje, umetnost, kulturo… Pri tem pa se moja ruščina konča. Ampak bo kmalu bolje. O tem optimističnem projektu kdaj drugič.
Zvečer pa še sprejem pri SZS… Na podelitvi nagrad letošnjim “zimskim” zmagovalcem. Najbolj me je presunila skupina “Stari mački“. Gospodje so imeli res dober repertuar. Glazbeni večer so otvorili z enim super komadom. Sledilo je podelitev nagrad,…, javna dražba, ki jo je komaj (po mojem mnenju) speljal Igor Bergant. Od njega sem pričakoval več. Morda pa ga je izdala trema….
Sledilo je še nekaj pogovorov, prijetno presenečenje, da sem tam srečal sodelavca (malo okajenega), ki se je mogoče malo hotel postavit pred mano pa mu ni uspelo (he, he,…) potem pa odhod domov. Ob 23:30 končno doma…
Pa je minil še en dan…
O petku pa raje nebi… Madžari… Ajej…
Ruske slikce…
Oddajte komentar