Pisalo se je leto 2012. Bil sem na službeni konferenci. Bilo je v prvem kvartalu leta. Vodstvo nam je razlagalo dosežke in načrte. Hkrati pa novo strategijo. Sam sem bil med organizatorji zato sem večino vsebine poznal. Skrbel sem le, da je vse potekalo po zastavljenih načrtih.
Za konec smo imeli “predavanje” Davida Kadunca. Tisti dan sem dejansko slišal zanj prvič. Prej se niti nisem ukvarjal s tem kdo je. Za mene je bil do tistega dne “gost”.
Predstavil je svoje tekaške začetke. Prva njegova fotografija je bila slikana nekje na morju, pred pirčkom (se za morje spodobi) in z lepim trebuščkom ter zaobljenim obrazom.
Pogledal sem sebe. Nekako sem se poistovetil s tisto slikico. Zaobljen obraz, trebušček, prav nič športno nisem izgledal.
In potem je predstavil svoj “endurance run“. Svoj tek je predstavil kot da je šlo za malo daljši trimček, kjer se dogaja polno dogodivščin.
Saj niti ne vem kaj je bil pravi povod, vzrok ampak danes dejansko tečem. Verjetno pa jevsak delček pripomogel, da sem pričel teči, tudi tisti, ko sem prvič kot dojenček, ki stoji na svojih nogah stekel…
Very nice blog you hhave here