Beliver

Po mojem sem postal beliver. Tako kot so beliverji tisti, ki imajo radi blagovno znamko Apple. Saj niti ne vem kdaj se je to zgodilo. Ne vem niti kako. Ampak počasi, počasi mi je zlezla pod kožo. Pa mislim, da ne samo meni, tudi ženi.

Seveda govorim o naši novosti – “Hotelu na kljuki” – Camp-let prikolici. Danes 4.2.2019. Dva meseca imamo že našo novost. In zdaj že dva meseca premišljujem kam in kdaj bomo prvič odrinili z našo prkolco. Sem kot majhen fantek, ki težko zaspi pred odhodom na izlet ali pa počitnice. Ne spomnim kdaj sem imel nazadnje takšne občutke. Vem samo to, da je prijetno.

Danes sem bil v Interšparu, kjer je Tanja razstavljala prikolice. Delala promocijo. Kar nisem mogel, da nisem šel tja. Po katalog. Kot da ga moram imeti. Ko sem prišel sva s Tanjo kaj hitro dve rekla. Itak, da sem se moral usesti v stol, ki je dokaj podoben takemu, kot ga imamo tudi mi. In seveda notri – pod baldahin. In čeprav sem bil v trgovini, sem kar odmislil, da se nahajam v največjem trgovskem centru v Sloveniji. Skoraj sem si že predstavljal, da so okoli borovci. Da sem na dopustu. Manjkala mi je le še družina.

Malo me je strah. Kako bosta sprejela otroka. Pa čeprav vem, da sta nezahtevna. Da ju dejansko veseli le, da smo skupaj. Da smo družina. Premalo smo. Čez teden je eno samo norenje. Službe, treningi in druge obveznosti nam kratijo to našo idilično druženje. Vsi živimo za vikende. Takrat se umirimo. Takrat smo skupaj. Samo mi.

Še kake dva ali tri mesece bo potrebno počakati. In bomo šli. Prvič. Vsak mesec kar moram nekaj nabaviti, da me opomni na naš Hotel. Komaj čakam, da skuhamo prvo kavo, da skuhamo prvo večerjo ali kosilo.

Berem potopise, ki so jih napisali camp-letkarji. Joj kake skomine mi delajo. Sanjam kako se že vozimo z našo prkolco, kako smo na AC po Italiji, kako jo postavljamo. In kako spijeva z ženo prvi kozarec vina ali piva.  Ta bo še posebej slasten. Mislim, da bova uživala v vsakem požirku. Po mojem si bova želela, da bo trajal kar najdlje. Ker prvi je pač prvi.