Jap. Obema je treba reči hvala. Vsekakor se mi je povrnila volja do športnega udejstvovanja. Danes zopet tekaški trening. In spet v mojih hribih. Zakaj obema hvala? Zato ker mi je David podaril knjigo Dušana Mravljeta, ki sem jo z užitkom “požrl”. Tečem leto in pol. V tem času sem prebral kar nekaj tekaške literature. Vedel sem, da je Dušan Mravlje velik tekač. Ampak da je tak car…. pa si nisem mislil. Vsekakor priporočam knjigo. Zanimivo je bilo celo to, da sem prebral knjigo drugega avtorja, ki je v istem času tekel isto tekmo kot Dušan Mravlje pa je opis popolnoma drugačen. Popolnoma drugo doživetje… No vsekakor je knjiga napisana z izjemno mero doživetih občutkov, ki ultramaratonskega tekača pokaže v človeški luči. Morda mi je zadeva nekoliko bližje, ker opisuje tudi del svojih treningov, ki so se odvijali neposredno v moji okolici. Vsekakor pa knjiga polna motivacije, ki te prav požene iz udobnega kavča…
Danes naredil s sotekačem 8,6 km in 327 vzpona. Ni bilo pretirano. Šla sva lepo počasi, lagano in z užitkom. Spet sva super čvekala. Moram reči, da sem šel vmes ene dvakrat tečt in sem kar pogrešal take lahne in vsekakor simpatične debate z njim. Je super človek za družbo.
Oddajte komentar