Volja se je vrnila

Dva meseca praktično brez volje. Obremenjen na polno s službo in z aktivnostmi…

Drugega aprila sem zopet obul tekaške copate in se podal čez drn in strn. Bilo je naporno ampak vseeno neverjetno. Vse se je počasi začelo vračati. Potem pa kar dva dni dopusta.  Že pred kakim tednom sem napovedal, da si bom vzel zaslužen dopust. Le dva dni. Nič več. Toliko potrebujem, da pridem k sebi. In načrt za ta dva dni je že dolgo visel v zraku. Upal sem samo, da bo dobro vreme.

Včeraj prvi dan dopusta. Kaj boljšega kot iti na specialko. Drugič v življenju. Bilo je izjemno. Le klanci mi še ne ležijo. To me še muči. Včeraj sem tako naredil okroglih 40 km in nekaj čez 600 metrov vzpona. Danes me je spet vleklo na kolo. Tokrat 47 km in 500 metrov vzpona. Bilo je izjemno. Ves čas me je spremljal sonček in skoraj nič vetra v primerjavi z včeraj, ko je kar pošteno pihalo. In to v prsa. Prav na živce mi je šlo.

Pripravljam se na tekaško prireditev najnaj21 in na maraton Franjo. Za Franjo še ne vem ali bom šel na dolgo ali na malo. Vse bo odvisno od pripravljenosti. Bomo videli koliko bomo zmogli do takrat. V planu imam, da bom do Franje obiskal še enkrat morje… seveda s kolesom. Ampak do tega je še daleč. Treba bo še kar malo trenirati. Zdaj sem s svojo razdaljo na skoraj tretjini do morja in na polovici do male Franje. Ampak ni hudič, da mi ne bo uspelo. Zavedam se, da bo še treba trenirati in to precej. Ampak to mi je v veselje. Poleg tega se v službi ne obetajo delovni vikendi pač pa skoraj normalen delovnik.

Komaj čakam. Še malo…

Še povezava do današnjega podviga: https://www.polarpersonaltrainer.com/shared/exercise.ftl?shareTag=dbeb56f15f6525cb131ced4a7571b585