Lenoba

Jap priznam, danes sem len. No len v tem smislu, da se mi ni dalo iti tečt. Dejansko sem razmšljal kako se prisiliti in ni šlo Do enega trenutka. Potem pa hitro v tekaške cunje, obujem tekaške copate in sem šel ven. Skoraj ves razburjen, kako bom hitro tekel, kako bom naredil dober trening, sem razmišljal kam naj jo ucvrem. Ali naj grem v dolino in naredim kakih 12 km ali naj grem v višino in grem slabih 10 km in naredim nekaj višinskih metrov.

Ko torej stojim zunaj, se odločim. Obrnem se in grem nazaj domov. Namreč začelo je pihati ko strela. Dejansko sem danes nekaj zmatran in zaspan, tako da sem se odločil, da danes počivam. To pomeni pol ure sobnega kolesa. Saj je bilo tudi to ok ampak… Saj je jutri še en dan. Jutri, če bo  vreme dopuščalo in če bo volja bolj polna, bom šel na tek. V soboto pa me čaka dolg tek.