Začelo se je septembra 2012. Takrat sem sel prvič tečt. No v bistvu se je začelo že veliko prej. V osnovni šoli, ko nisem hotel tečt, pa potem v srednji šoli, ko nisem hotel tečt. Zdelo se mi je enostavno brez veze. Nič nisem izgubil, nič nisem iskal, predvsem pa nič nisem lovil. Da pa bi mi kdo razložil da zna biti tek zanimiv, mu pa itak ne bi verjel.
Če torej govorim o začetkih teka je potrebno omeniti prvi nakup tekaških copat. Kupil sem jih v Hoferju. Copati so v trgovini zgledali prav veličastno. Kupil sem jih za vsak slučaj. Če bi slučajno se zmotil in začel teči. Da sem o tem sploh razmišljal so krivi sodelavci, ki so nekaj razmišljali, da bi tekli na LM. Copate sem kupil…
Te nove super copate sem vzel s sabo na morje. En dan sem ženi razložil, da grem zjutraj ob 6:00 tečt. Pri tem je potrebno omeniti, da sem na morju srečal sošolca, ki je ravno prišel iz teka…
Zjutraj torej vstanem in grem tečt. Pretekel sem celih 200 m in crknil. Potem hodil 500 m in spet 200 m teka in spet crknil. To se je ponovilo nekajkrat, dokler nisem videl precej starejšega gospoda, ki je počasi tekel. Rekel sem si, da on ve nekaj več kot jaz… Odločil sem se, da bom tekel za njim na 10m razdalji. Verjetno si je mislil, da sem zasledovalec. Razmišljal sem v katerem jeziku mu bo razložil, da se v bistvu samo učim od njega teči, če bi se slučajno ustavil in me začel kregati… V angleščini bi šlo, v nemščini s pomočjo rok tudi, italjanščina z rokami tudi…
In sva tekla. Pretekla sva kak km.
In tako se je vse skupaj začelo…
Oddajte komentar