Radovednost ne pozna meja
Ugotovil sem, da imamo strateško pozicijo v kampu. Celotno polico lahko brez težav opazujemo in se ob tem zabavamo. Čedalje bolj ugotavljam, da sem podoben svojemu očetu. On se je vedno namestil pred prikolico in opazoval. Za hrbtom je imel prikolico in pregled nad celotno »dolino«. Nikoli mi ni bilo jasno zakaj. Zdaj mi je. Vse je videl. Do potankosti je vedel kaj se dogaja v »njegovi« dolini.
Naša campletka ima strateško pozicijo. Bravo moja srnica. Zdaj razumem zakaj moramo biti postavljeno točno takole. Nikoli več ne bom nasprotoval. Ne bom gledal, da bo naravnost. Ne bom gledal, da bo dovolj prostora. Pomembna je vidnost. In tega v mojih letih kampiranja še nisem ugotovil. Moja žabica, ki z menoj kampira vsaj 24 let, je to ugotovila takoj. Jaz nisem.
Stopnico višje sta nekaj dni nazaj prišla gosta. Mladca – on in ona. No ne tako mlada. Ocenjujem, da okoli 30. Ona starejša od njega. On dobrovoljček. Ko sta postavila šotor v pasji vročini je sledilo druženje v šotoru. Da sta skrila pogled pred ostalimi sta zaprla šotor. Ustrezno sta se pripravila na druženje in ob tem pozabila, da je šotor postavljen ravno pod pravim kotom, da je bil pogled notri neoviran. Nisem hotel opazovati ampak pogled je kar silil tja. Ne samo moj, tudi ženin. Spogledala sva se in se nasmejala. Vsa mladost teh dveh mladcev je prihrumela ven. Vsa strast, ki sta jo komaj krotila, ko sta se vozila do kampa. Nista iz Slovenije. Vozila sta gotovo preko 11 ur in pri tem je potrebno upoštevati še čas postavljanja šotora. Hitro sem preveril, če tudi naš Hotel na kljuki omogoča skrite poglede. Naša ne. Ima polno zaves, nima skritega kota, čez katerega bi lahko opazoval notranje dogajanje.
V bistvu je bil večerni film za odrasle, ki se je odvijal popoldan. Ne sicer v toliko detajlih pa vseeno. Nisem hotel gledati. Ampak kaj, ko oči kar same grejo. Tega ne razumem. Naj opravita v miru. Sicer se nista pustila motiti. Nista vedela. Tudi midva jim nisva dala vedeti, da sva videla. Pa tudi če bi. Pa kaj. To je njuna stvar. Glavno, da sta se imela fino. Oba sta prišla ven z nasmejanimi obrazi. On še posebej.
Danes so prišli novi sosedi. Da ne bo pomote, mladca se še nista poslovila. Simpatična družina. Tako kot vsaka mama (tudi pri nas) določi prostor postavitve njihovega počitniškega domovanja. Imam občutek, da postavljajo prvič. Otroci zgasnejo. Logično, so ravno v tistih letih. Pri nas punci ne upata 😊. Pomagata. Ena skrbi za našega psa, druga pomaga. Ta, ki skrbi za psa ves čas pogleduje proti svobodi, da zgasne. Je ravno v tistih letih. Starešini v družini postavljata šotor. Mama, kot v matriarhatu vodi proces. Postavitev domovanja je res zakomplicirana reč. Še posebej prvič. Vsaj tako se zdi. Razmišljam, da si odprem pivo in spečem kokice. Njuni mladi prihodnosti prideta na pomoč. Seveda neprostovoljno. S skupnimi močmi postavijo oporne zidove, temu nemudoma sledi postavitev stene, ki jih bo varovala pred pogledi in slabim vremenom. Kline je potrebno zabiti na pravem mestu. Tudi tukaj šefica nič ne prepusti naključju. Z jasnimi navodili in prikazom daje inštrukcije kako se zabije kline. Seveda verbalno, on opravlja delo. Nemo sledi navodilom.
Sledi diktiranje naprej. Napihni posteljo! Ker so prvič, nimajo električne tlačilke ampak tisto arhaično, nožno. Iz domovanja se sliši nerganje. Oče prosi, da čimprej napihne saj se šefica vrača. Ni bilo dovolj hitro. Mama verbalno motivira. Sine se odzove, da ni mašina, ki bi strojno napihnila posteljo. Po besedah sodeč napihnejo blazino. Sledi postavitev kuhinje. Kupljena je bila nekaj dni nazaj. Vsaj tako zatrdi mama, skozi stisnjene zobe otroku, ki jo išče v prtljažniku avtomobila. Ponovi večkrat (do 5 sem preštel, potem raje nisem več). Sine išče zaklad v prtljažniku. Mama, imetnica najvišjega čina v družini stoji zraven in diktira. Ker otroška ušesa dostikrat kaj pozabijo – poznan proces, ki se dogaja tudi pri nas, mu to ponovi večkrat. Verjetno je imel fant slušalke in glasno poslušal glasbo.
Svetla prihodnost 2 postavlja stole in mizo. Čisto tiho. Brez ugovarjanja. Verjetno je vajen, da bo moral sicer delati vojaške vaje.
Nadaljnja navodila poveljnice sosednjem vodu: Umirimo se. Zdaj se moramo umiriti. Ena svetla prihodnost se s tem ne strinja. Tudi tokrat je morala poglavarka večkrat poudariti, da se je potrebno umiriti. Se mi zdi, da tudi tokrat skozi zobe. Partner nemo gleda in sledi navodilom. Razumem ga. Čeprav se mi zdi, da se mora umiriti le ona. Malce zadihati po naporni poti. Razumem jo. Verjetno so ure in ure stali v prometni koloni. Fanta sta si našla zabavo, ona pa je kot skrbna mati dajala navodila šoferju. Pazi tukaj in pazi tam. Da ne boš prepozno zavil, ne tukaj,…
Osnovno domovanje je postavljeno. Poveljnica pošlje svetli prihodnosti in moža na plažo. Ona mora urediti domovanje. Sledi postavljanje okoli domovanja. Miza najde pravi prostor, prav tako stoli. Prt je na mizi. Lepo mora biti, kaj pa če pridejo gosti. Zagotovo bodo najprej opazili prt. In tega hvalili še leta naprej. Kovčki so pospravljeni v domovanju.
Prehitro se vrnejo člani družine. Čisto počasi in tiho pridejo. Čakajo odobravanje poveljnice. Hitro jim da vedeti, da so prišli prekmalu. Ona ima še ogromno dela. Čeprav ne razumem koliko dela ji še preostane. Niti se ne spomnim ali so šli nazaj na plažo ali ne. Sledi postavljanje steni proti radovednim očem. Nam ne, ker mi ne opazujemo. Oče mora najprej napeti špago. Na špago obesi prepreko proti radovednim očem. Ni ok. Doda še drugo. S strokovnim očesom šefica ugotovi, da ni ok. Stene pred radovednimi vsiljivci še nekajkrat premakneta, dokler ona ni zadovoljna. Dejansko je postavljeno tako kot prvič. Ampak zdaj je zadovoljna. Prvič ni bila. Verjetno je stvar v niansah. Sledi postavitev košarkarske table s košom. Tiste mini. Niti ne vem, kdaj so jo postavili ampak mama jo popravlja. Absolutno. Verjetno ni bila pod pravim kotom. Sicer ne razumem zakaj imeti koš s sabo ampak zagotovo bomo to ugotovili v naslednjih dneh.
Mama naredi še zadnji pregled. Postelja ni dovolj napihnjena. Ukaz sledi. Oče, da bo mir, napihne blazino. Mama naredi res zadnjo inšpekcijo: Preveč napihnjena. Oče mirno, počasi pove, bo spustila. Ne skrbi.
Hotel "Na kljuki" 
Komentiraj